APDEJT.si

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

V brazilskem mestu Belém bo potekala konferenca COP30, kjer se bodo svetovni voditelji in strokovnjaki posvetili upočasnjevanju globalnega segrevanja in prilagajanju na podnebne spremembe. Kljub izzivom, kot so težave z nastanitvijo in nasprotovanje podnebni politiki s strani nekaterih vlad, si prizadevajo za dosego zgodovinskih dogovorov o omejevanju temperatur in preprečevanju podnebnih preobratov. Poudarek bo tudi na merjenju napredka pri prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti po uničujočem orkanu Melissa.

Svetovni voditelji so se zbrali v Belem, Braziliji, pred podnebno konferenco COP30, da bi poskušali rešiti podnebne spremembe. Lula je obsodil "ekstremistične sile", ki spodbujajo uničevanje okolja. Pričakuje se udeležba Emmanuela Macrona in brazilskega predsednika Lule.

Emmanuel Macron je izrazil optimizem glede sprejetja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem zaradi doseženih zaščitnih klavzul. Glavni sindikat kmetov FNSEA pa je ostro kritiziral Macronovo stališče, ki ga vidi kot izdajo francoskega kmetijstva.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da razmišlja o odobritvi izjeme za Madžarsko pri ameriških sankcijah na rusko energijo. Madžarski premier Viktor Orbán je to označil za ključno vprašanje za njegovo državo. Medtem pa je guverner Kalifornije Gavin Newsom prevzel vlogo ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji, ker Trumpova administracija ni poslala visokih uradnikov.

Brazilski mornariški častnik v pokoju in analitik Robinson Farinaza je ocenil, da je v konfliktu v Ukrajini umrlo najmanj 45-50 brazilskih plačancev, ki so se borili v vrstah ukrajinskih sil.

Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjih desetletjih raslo precej hitreje od celotne rasti energije, kar bo zahtevalo bolj raznolike in odporne vire energije. UBS Securities pa napoveduje, da bo rast podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA v naslednjih petih letih vodila k povečanju povpraševanja po shranjevanju energije.

Princ William se je pridružil brazilskim in tujim zvezdnikom v Riu de Janeiru na podelitvi nagrad Earthshot Prize, ki nagrajujejo okoljske rešitve.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Nancy Pelosi, nekdanja predsednica ameriškega predstavniškega doma, je napovedala, da se ne bo več potegovala za ponovno izvolitev. V skoraj šestminutnem videu, objavljenem na platformi X, je povzela svojo politično pot, vključno z obiskom Tajvana avgusta 2022. Pelosi je bila prva ženska na položaju predsednice predstavniškega doma.

ZN so izrazile zaskrbljenost, saj naj bi se število izjemno vročih dni v petnajstih begunskih taboriščih, ki so najbolj izpostavljena vročini, do leta 2050 zagotovo podvojilo. Po poročilu UNHCR naj bi se število izjemno vročih dni povečalo s povprečnih 101 med letoma 2007 in 2016 na predvidenih 202 dni na leto.

Afganistanska agencija za varstvo okolja (NEPA) je izrazila zaskrbljenost, ker Afganistan ni bil povabljen na prihajajočo konferenco ZN o podnebnih spremembah v Braziliji (COP30), kljub temu da je država ena najbolj ranljivih na podnebne vplive. Talibanska vlada je izrazila razočaranje, saj meni, da bi morala biti prisotna, ker je Afganistan ena izmed držav, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.

Uničujoč tornado je pustošil po južni brazilski državi. Po poročanju lokalnih oblasti je umrlo najmanj šest ljudi, več kot 400 pa je ranjenih.

Nemčija se pripravlja na prodajo velikega števila tankov Leopard 2A6 in bojnih vozil pehote Marder 1A5 Braziliji, potem ko naj bi Ukrajina zavrnila prevzem te opreme. Posel vključuje 65 tankov in 78 bojnih vozil pehote, ki jih je obnovilo in posodobilo nemško podjetje KNDS.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

V Riu de Janeiru se je zgodil smrtonosni napad, ki je razkril obsežne in bogate kriminalne mreže v Braziliji. Spopadi so potekali z oklepnimi vozili, streljanjem z avtomatskim orožjem, helikopterji in oboroženimi droni, kar je povzročilo številne žrtve na ulicah.

Donald Trump je, soočen s pritiskom zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v ZDA, odpravil del carin, ki jih je sam uvedel na vsakdanje izdelke, kot so kava, avokado in banane. Ta poteza je bila sprejeta z namenom znižanja cen za ameriške potrošnike.

Ruska vojska nadaljuje operacijo obkoljevanja ukrajinskih sil v okolici Kupjanska v Harkovski oblasti, kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se ruske sile trudijo zavzeti območje.

Tornado je v petek pustošil po kraju Rio Bonito do Iguacu v brazilski zvezni državi Parana. Uničujoče neurje je zahtevalo najmanj pet življenj, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Sunki vetra, ki so dosegali hitrost med 180 in 250 kilometri na uro, so prevračali vozila, ruvali drevesa in močno poškodovali številne domove.

V Kambodži je ministrstvo za okolje razdelilo 939 smetnjakov zdravstvenim ustanovam, šolam in templjem v provinci Koh Kong. V Mjanmaru je vojska aretirala igralko Pway Pway zaradi suma podpore opoziciji. V Braziliji predsednik Lula poziva k pospešitvi prehoda na obnovljivo energijo pred konferenco COP30. Tajska in Kambodža se dogovarjata o sodelovanju pri odstranjevanju min na meji, ZDA pa so potrdile prodajo raket F-16 Tajvanu. NATO pa po besedah generalnega sekretarja Marka Rutteja povečuje proizvodnjo streliva.

ZDA so Varnostnemu svetu Združenih narodov predložile predlog resolucije o umiku sankcij proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Šaraaju in ministru za notranje zadeve Anasu Hatabu. To se je zgodilo pred načrtovanim srečanjem sirskega predsednika s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši.

Brazilski predsednik Luis Ignacio Lula da Silva je izrazil upanje, da ZDA ne bodo izvedle kopenske invazije na Venezuelo. Ponudil je tudi osebno posredovanje med vladama v Washingtonu in Caracasu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil pripravljenost ponovno poklicati svojega ameriškega kolega, če pogajanja o ameriških carinah ne bodo kmalu napredovala. Lula je dejal, da bo ponovno poklical Donalda Trumpa, če do konca COP30 ne bo prišlo do napredka v pogovorih med Brazilijo in ZDA.

Princ Harry je v Torontu začel dvodnevni obisk, kjer se je udeležil dogodkov, ki podpirajo veterane in vojaško skupnost pred dnevom spomina na padle. Njegov zadnji obisk Kanade je bil februarja, ko se je udeležil Invictus Games.

Princ William je med obiskom Brazilije ponovil ikonično fotografijo svoje pokojne matere, princese Diane, pri kipu Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru. Trideset štiri leta po Dianinem obisku je princ William počastil spomin na svojo mater s fotografijo na istem mestu, s čimer je oživil njen zgodovinski obisk.